Ljubljana, 4. December 2024 – Sindikat Fides je 25. oktobra na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), natančneje na ga. Anko Bolko, sam poslal prošnjo za srečanje na temo nameravane spremembe glavarinskih količnikov, o čemer nas ZZZS ni seznanil, temveč smo za nameravane spremembe izvedeli iz drugih virov. ZZZS nas torej samoiniciativno v proces ni vključil. Na podlagi naše prošnje je prišlo do sestanka 12. novembra, na tem sestanku pa nam je ga. Bolka predstavila načrt sprememb, za katere pa smo že na samem sestanku opozorili, da za sindikat Fides niso sprejemljive ter da ne grejo v pravo smer, z nameravanimi spremembami pa se tudi krši določbe KPZZ ter dogovorjen standard glavarinskih količnikov, ki je 1.500 in ne 1.895 glavarinskih količnikov. ZZZS namreč v praksi že več let krši sporazum sindikata Fides z vlado iz leta 2017.
Računsko sodišče je leta 2019 izvedlo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela v obdobju 2008 do septembra 2019 – z revizijo se je RS odvzalo ravno na opozorila zdravniške stroške, da v Sloveniji primankuje zdravnikov, še posebej zdravnikov družinske medicine. Ključne ugotovitve so precej širše kot to, da po mnenju Računskega sodišča standardi in normativi iz modre knjige niso objektivni. Revizija je namreč pokazala, da Ministrstvo za zdravje ni vzpostavilo celovite mreže javne zdravstvene službe, kar da otežuje načrtovanje potreb po zdravnikih ter da prav tako ni pripravljenega nacionalnega načrta kadrovskih virov, ki bi temeljil na dejanskih potrebah prebivalstva. To pa je po mnenju Računskega sodišča razlog, da standardi in normativi za delo zdravnikov niso objektivno določeni, evidence o zdravnikih niso točne in ažurne, razpisovanje specializacij ni prilagojeno potrebam sistema, delovne obremenitve zdravnikov pa niso bile analizirane. Računsko sodišče je Ministrstvu naložilo izvedbo ukrepov za izboljšanje načrtovanja in upravljanja kadrovskih virov. A to se seveda ni zgodilo.
Ob tem je glede stališč Računskega sodišča potrebno zelo jasno opozoriti, da Računsko sodišče nima prav nikakršne pristojnosti in pravne podlage za presojo standardov in normativov iz Modre knjige, zlasti upoštevaje da ti standardi in normativi predstavljajo del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ), Računsko sodišče pa je s svojim mnenjem nedopustno poseglo v kolektivne dogovore, vsebovane v KPZZ, ki predstavlja pravno zavezujoč akt, ki temelji na zakonski ureditvi kolektivnih pogodb ter na katerih obstoj in veljavnost je vezano tudi samo Računsko sodišče, ki tako mnenj ne more podajati na predpostavkah, s katerimi posega v pravice in dogovore iz kolektivnih pogodb. Tega računsko sodišče ne more podajati niti z morebitnim sklicevanjem na pristojnost za revidiranje smotrnosti poslovanja ter za izrek mnenja o gospodarnosti, mnenja o učinkovitosti ali mnenja o uspešnosti poslovanja, saj mora pri takšnem revidiranju in podaji mnenj upoštevati veljavno normativno ureditev, kamor sodi tudi vsebina standardov in normativov iz Modre knjige. Pristojnosti Računskega sodišča so torej tudi glede podajanja mnenj omejene z normativno ureditvijo, s svojimi priporočili pa teh okvirov ne sme presegati. Posledično je sklicevanje ZZZS na stališča Računskega sodišča glede standardov in normativov ter s tem glavarinskih količnikov povsem brezpredmetno ter neutemeljeno, ZZZS pa s takšnim ravnanjem dejansko zagovarja enostransko odstopanje od doseženih dogovorov ter torej protipravno ravnanje, kar pa je povsem nedopustno in nesprejemljivo.
Načrtno zavajanje javnosti z izjavami, kot je npr. izjava, da se s prenovo sistema ne bo spremenilo minimalnih obremenitev zdravnikov, se nam na tej točki zdi pod nivojem, saj s tem ne bomo rešili ničesar. Namreč, ena ključnih sprememb je ta, da se bo število opredeljenih pacientov na posameznega zdravnika povečalo. To bo dodatno obremenilo zdravnike, ki so že zdaj pogosto na robu zmogljivosti kar lahko privede do znižanja kakovosti oskrbe. Sistem namreč ne upošteva kompleksnosti obravnave pacientov, kar je zlasti problematično pri starejših in kroničnih bolnikih, ki potrebujejo več časa in poglobljen pristop. Povečanje števila opredeljenih pacientov na zdravnika je lahko zgolj kratkovidna rešitev, ki ne upošteva dejanskih potreb v zdravstvu.
Še enkrat poudarjamo, da je ključno, da se zdravniške organizacije, ki imajo neposreden vpogled v stanje na terenu, vključijo v proces prenove sistema, kar smo tudi v sindikatu Fides. Načrtovane spremembe namreč ne upoštevajo realnega stanja in bi lahko prinesle dolgoročno škodo za slovensko javno zdravstvo. Nov sistem bi morali oblikovati na podlagi poglobljene analize ter vključiti dodatne dejavnike, kot so kompleksnost obravnav in socialno-ekonomski status pacientov, da bi lahko zagotovili vzdržnost sistema in ohranili kakovost oskrbe za vse državljane.
Zato bo sindikat Fides vsakršno enostransko poseganje v glavarinske količnike štel za protipravno ravnanje in temu ustrezno tudi ukrepal.