Ljubljana, 17. 12. 2025 – V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, ob robu 37. redne seje Državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali amandmirani predlog Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, opozarjajo, da zakon ne ponuja odgovorov na bistvene težave slovenskega zdravstvenega sistema. Po oceni sindikata se zakon preveč osredotoča na nadzor in formalizacijo obstoječih postopkov, medtem ko spregleda resnične izzive, ki jih zdravniška stroka zaznava na terenu – zlasti akutno kadrovsko podhranjenost in neurejene pogoje dela.
Spremembe, ki jih prinaša novi interventni zakon, se ne bi smele urejati z interventno zakonodajo, temveč v okviru vsebinsko utemeljenih sprememb matičnih zakonov, ob upoštevanju stroke in z realno oceno učinkov. Rešitve bi morale biti časovno omejene, sorazmerne in pripravljene v sodelovanju z deležniki iz prakse. Prav tako bi zakonodajne rešitve morale temeljiti na dejanskih potrebah sistema, ki se sooča z resno krizo – na vse to so v sindikatu opozorili že v teku obravnave na matičnem odboru Državnega zbora.
Posebej izpostavljajo, da zakon ne naslavlja resnih razmer v urgentnih centrih po državi, niti ne prispeva k izboljšanju dostopnosti oskrbe. Čeprav zakon predvideva zvišanje dodatka za specializacijo iz urgentne medicine, se ta nanaša zgolj na tiste zdravnike, ki bodo s specializacijo začeli v letih 2026 in 2027, kar pomeni neenako obravnavo obstoječih specializantov in ne rešuje kadrovskih stisk, ki so že prisotne. Takšna ureditev po mnenju sindikata ustvarja razlike med zdravniki, ki opravljajo enako delo, in lahko dodatno poveča nezadovoljstvo med mladimi zdravniki, zato podpirajo predlog ZZS za razširitev kroga upravičencev.
Poleg tega v sindikatu še opozarjajo na je sporno vsebino 5. in 33. člena. Po 5. členu bo po novem mogoče na diplomirano medicinsko sestro prenesti le pooblastilo za predpis medicinskih pripomočkov, ne pa več za izdajo potrdila o kratkotrajni upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni, nege ali spremstva. S tem se zmanjšuje obseg že uveljavljenih administrativnih razbremenitev zdravnikov, pripombe Zdravniške zbornice Slovenije pa pri tem niso bile upoštevane.
Prav tako amandmirani 33. člen razširja pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri nadzoru nad strokovno utemeljenostjo zdravstvenih storitev. Čeprav novi odstavek predvideva možnost pritožbe z odločanjem posebne komisije, v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da tak nadzor presega okvire zavarovalniške vsebine in lahko posega v klinično presojo. Takšna ureditev ni ustrezno uravnotežena z varovanjem strokovne avtonomije izvajalcev ter lahko spodbuja defenzivno medicino in dodatno birokratizacijo. Po oceni Fidesa učinkovit nadzor ne sme temeljiti na formalističnem preverjanju, temveč mora temeljiti na jasnih strokovnih standardih in zagotavljati varovalke za izvajalce.
