Odziv ministra za zdravje, Janeza Poklukarja, na odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju določbe 48. člena PKP10, »da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre«, razumemo kot norčevanje iz javnega zdravstvenega sistema. Namesto konkretnih rešitev, ki jih je imel možnost izpeljati pravočasno in ki smo jih skupaj s predstavniki njegovega ministrstva pripravljali v lanskem letu, sedaj hiti in si želi pogasiti požar z »bombončki«, da bi si kupil dragoceni čas pred volitvami in ubranil položaj na lestvici priljubljenosti politikov.

V vmesnem času pa so predvsem mladi zdravniki, ki se v prvih bojnih linijah borijo s še vedno plamtečo epidemijo, poleg  povsem porušene strokovno-organizacijske hierarhije v zdravstvenem timu, ki jo je povzročil minister, sedaj izpostavljeni še javnemu linču, ki ga načrtno vodijo glavni sindikalisti javnega sektorja zaradi svoje nesposobnosti argumentirati pričakovanja svojih članov, vsi skupaj pa na krilih podpihovanja s strani dela politike, ki je pod očitnim vplivom lobijev dobaviteljev v zdravstvu in ki ji je malo mar za javni zdravstveni sistem in bolnike.

Hkrati pa starejši, najizkušenejši zdravniki, na katerih temelji najzahtevnejša in najnaprednejša medicina, ki se izvaja le v javnem zdravstvenem sistemu, z grozo opazujejo dogajanje v državi v zadnjih tednih. Nepredstavljiva se jim zdita tako odnos javnosti, predvsem pa odnos ministra Janeza Poklukarja, ki ne stori nič v zaščito vrhunske medicine in javnega zdravstva v Sloveniji.

Kot povsem nerazumljivo in škodljivo ocenjujemo potezo ministra, ki odklanja  vloge za dodatek za deficitarnost zdravnikom na primarnem nivoju, kjer je pomanjkanje zdravnikov že tako najbolj kritično. Presenečeni spremljamo načine reševanja pomanjkanja zdravnikov na primarnem nivoju z uvajanjem laičnih svetovalcev, kar predstavlja kritičen odmik od kvalitetne medicine in uspešnega zdravljenja ter vodenja bolnikov.

Ministrove obljube reševati nastale nevzdržne anomalije v plačnih nesorazmerjih, ki so predvsem povozile strokovno-organizacijsko hierarhijo v zdravstvenem timu, ki jih je sam povzročil, dobra dva meseca pred volitvami, so zgolj kupovanje časa do volitev.  Več kot jasno je, da primerne rešitve nastale situacije v okviru obstoječega plačnega sistema in omejitve v plačni lestvici niso možne. Minister nosi vso odgovornost, da smo prišli v nevzdržno stanje, saj je sedaj kristalno jasno, da z rešitvami v novem zakonu o plačah v zdravstvu ni mislil resno, z zavlačevanjem z začetkom pogajanj za realizacijo PKP10, ki bi nastalo situacijo vsaj začasno saniral, pa tudi pokazal »iskrenost« namenov iskati rešitve za zdravnike in delujoč javni zdravstveni sistem. Štejejo dejanja in ne zgolj visoko kotiranje na lestvici najbolj priljubljenih politikov!