Na eni strani izpostavljanje javnega zdravstvenega sistema kot prioritete, na drugi strani ob pomanjkanju zdravnikov, praznih zdravstvenih domovih, odpovedujočih urgentnih centrih in nedopustnih čakalnih vrstah, mačehovski odnos do nosilcev zdravstvene dejavnosti.
Odziv ministrice za javno upravo »Ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi ?« kaže na problem socialnega dialoga s preusmerjanjem pozornosti od poglavitne težave, ki smo jo poskušali nasloviti v dialogu z vlado.
Odločanje v medicini je kompleksen proces, sestavljen na eni strani iz pridobivanja znanja od najdaljšega univerzitetnega študija, prek pripravništva in sekundariata, do najdaljše specializacije v kateremkoli poklicu, ki ji pogosto sledi še subspecializacija, ter na drugi strani iz pridobivanja izkušenj, ki je vsekarierni proces in se plemeniti z vsakim obravnavanim bolnikom. Najizkušenejši zdravniki so tisti, ki skrbijo za najtežje bolnike, sprejemajo najtežje odločitve, optimizirajo diagnostične in terapevtske procese, uvajajo novosti, učijo in predajajo znanje mlajšim kolegom in so jim ves čas na voljo za posvete. Vse te zakonitosti in procesi skrbijo za vzdrževanje nivoja strokovnosti in napredek medicine, in ravno stroka in njen nivo sta od vsega v slovenskem javnem zdravstvu še edino primerljiva z zdravstvenimi sistemi razvitih držav.
Z naslovitvijo novega delovnega mesta zdravnika brez specializacije z osnovno licenco smo uspeli postaviti temelj začetku zdravnikove karierne poti, kar je pomemben korak naprej in ga nedvomno pozdravljamo.
Vendar smo ob zavedanju, s kakšnim tempom se razmere v zdravstvu slabšajo, v pogajanjih poskušali preprečiti, da bi majhni koraki, ki relativno zadovoljivo naslavljajo začetek poklicne poti, odprli nove rane, ki bi dokončno zamajale stabilnost že tako krhkega javnega zdravstvenega sistema.
Sprašujemo se, kakšno sporočilo daje vlada s svojo ponudbo večini zdravnikov in zobozdravnikov, ki v javnem zdravstvenem sistemu opravijo praktično polovico dela iz naslova opravljenih ur, natančneje 44%, upoštevaje odločanje pri najzahtevnejših bolnikih, uvajanje novosti, vzdrževanje kondicije stroke ter mentoriranje in svetovanje mlajšim kolegom, kar je težko merljivo in skrito v nešteto opravljenih, a neplačanih urah, pa ta delež bistveno presega polovico opravljenega dela. Tistim zdravnikom, ki že 30 let držijo slovensko medicino in stroko v koraku z razvitim svetom in so gonilo strokovnega razvoja in napredka.
Če bomo v javnem zdravstvenem sistemu izgubili te najizkušenejše zdravnike in zobozdravnike, bo za iskanje rešitev s 1.1.2024 že prepozno. Anketa članstva je pokazala, da to mnenje delijo vse zdravnice in zdravniki, zobozdravnice in zobozdravniki, vključno s tistimi na začetku poklicne poti, in prav njih je najbolj strah, kam taki nepremišljeni ukrepi vodijo.
Označevanje odločitve Glavnega odbora kot neutemeljene, še preden je FIDES napovedal stavkovne zahteve, ni pot k rešitvi.
V FIDES-u ocenjujemo, da v pogajanjih niso bile izčrpane vse pogajalske možnosti, zato smo in ponovno vladno stran pozivamo k nadaljevanju pogajanj.
