Ljubljana, 18. september 2026 – Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in Praktik.um ostajajo pri strokovnem stališču, da zdravstveni del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) vsebuje pomembne in potrebne korekcije veljavne zdravstvene zakonodaje.
ZIURS ni zdravstvena reforma in ne rešuje vseh odprtih vprašanj slovenskega zdravstva. Odpravlja pa nekatere rešitve oziroma njihove posledice, ki so se po uveljavitvi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) v praksi pokazale kot težko izvedljive ter lahko otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivega zdravstvenega kadra.
Med temi rešitvami podpirajo predvsem podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev z ZZDej-N ter odpravo dvoletnega pogoja za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Zagovarjajo primerljive pogoje za strokovno delo vseh zdravnikov z licenco ter rešitve, ki ne slabijo javnega zdravstva. V razmerah pomanjkanja zdravnikov mora zakonodaja omogočati, da se razpoložljivo znanje in delo zdravnikov čim učinkoviteje vključujeta v zdravstveno oskrbo prebivalstva.
Ob aktualni referendumski pobudi je pomembno opozoriti, da ZIURS ureja tudi številna področja zunaj zdravstva, do katerih se zdravniške organizacije ne opredeljujejo. Če zakon ne začne veljati, pa ne bodo uveljavljene niti predvidene korekcije zdravstvene zakonodaje, ki jih ocenjujejo kot potrebne. Ohranile bi se omejitve, za katere praksa že kaže, da lahko otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivih zdravnikov v zdravstveno oskrbo.
Organizacije opozarjajo še na določbo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, po kateri državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Zavrnitev ZIURS bi tako lahko za leto dni onemogočila tudi ponovno sprejetje posameznih nujnih sprememb zdravstvene zakonodaje. Takšen odlog bi podaljšal veljavnost omejitev, ki v praksi že otežujejo organizacijo dela v zdravstvu.
V razmerah, ko zdravniki odhajajo in se na posameznih področjih že pojavljajo težave pri zagotavljanju zadostnega kadra, tudi za neprekinjeno zdravstveno varstvo, lahko nadaljnje zmanjševanje razpoložljivosti zdravnikov pomeni tudi slabšo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. Odgovornost zdravniških organizacij je, da na takšne posledice zakonodajnih rešitev strokovno opozarjajo. Odgovornost za sprejem zakonodajnih rešitev in njihove posledice za delovanje zdravstvenega sistema pa ostaja pri zakonodajalcu.
Stališče KZO, Mladih zdravnikov Slovenije in Praktik.uma se zato nanaša izključno na zdravstveni del ZIURS in na njegove učinke na organizacijo zdravstvene dejavnosti, razpoložljivost kadra in dostopnost zdravstvenih storitev. Ključno merilo zdravstvene zakonodaje mora ostati njen učinek za paciente – ali omogoča pravočasen dostop do varne in kakovostne zdravstvene obravnave ter pogoje, v katerih lahko razpoložljivi zdravniki ostanejo čim bolj učinkovito vključeni v zdravstveno oskrbo prebivalstva.
