Demantiramo še enega v sklopu zavajajočih in neresničnih podatkov o zdravnikih in njihovi vlogi v javnem zdravstvenem sistemu, ki so v zadnjem času vse pogostejši in po naši oceni pomenijo namerno spodkopavanje zaupanja državljank in državljanov v delo zdravnic in zdravnikov ter spodbujanje sovražnosti in sovraštva do nosilcev zdravstvene dejavnosti.
S strani Fidesa in tedanje Vlade v letu 2017 sprejeti standardi in normativi so pomenili prvi in še vedno predstavljajo najpomembnejši korak k ustrezni strokovni oskrbi slovenskih bolnic in bolnikov, kar je odraz dolgoletnih prizadevanj Fidesa za ustrezno, kvalitetno, predvsem pa za bolnika in zdravnika varno obravnavo, pomen česar je prepoznala tudi tedanja vladajoča politika.
Nespoštovanje sprejetih standardov in normativov s strani ZZZS in političnih odločevalcev se odraža v vse slabši oskrbi slovenskih bolnic in bolnikov in posledično vse večji obremenjenosti urgenc in urgentnih centrov. Nadaljnje kršenje ali celo stopnjevanje kršenja sprejetih standardov in normativov pa bo vodilo v dodatno poslabševanje kakovosti oskrbe in dostopnosti tudi na drugih ravneh zdravstva, vključno z bolnišnično ravnjo, za kar bosta morala ZZZS in politika prej ali slej prevzeti odgovornost.
Da so navedbe ZZZS v dopisu povsem zavajajoče in celo lažne, kaže analiza podatkov, ki jih je FIDES uradno pridobil od ZZZS, o številu oseb brez izbranega zdravnika, ki jasno kaže, da težave z izbiro družinskega zdravnika niso pogojene s sporazumom med Fidesom in Vlado RS iz leta 2017. Nasprotno, število neopredeljenih oseb je bilo do nedavnega po podatkih ZZZS bolj ali manj konstantno, česar se ZZZS dobro zaveda, kar je tudi razvidno iz njihovih dosedanjih analiz in pojasnil.
Da pa se stanje v zadnjih dveh letih slabša in se bo poslabševalo tudi v prihodnje, pa v Fidesu opozarjamo že vrsto let, saj so delovni pogoji, v katerih delujejo slovenski zdravstveni delavci, vse slabši, nezadovoljstvo z nestimulativnim nagrajevanjem pa vse večje, kar vodi v odhajanje zaposlenih v konkurenčno neprimerljivo boljša okolja ter posledično slabenje javnega zdravstvenega sistema.
Vzroki za vse slabšo dostopnost državljank in državljanov do zdravstvene oskrbe so torej jasni: premalo zdravnikov, preveč administrativnih obremenitev, nestimulativno plačilo in vse slabši pogoji dela. Zdravniške organizacije že vrsto let žal bolj ali manj zaman opozarjamo na vzroke za kolaps javnega zdravstva, ki se bo žal le še stopnjeval, če se politika in ZZZS ne bosta posvetili prilagajanju demografskim spremembam, napredku medicine in povečevanju ozaveščenosti bolnic in bolnikov.
