Nezaslišano je kako posamezni mediji, očitno z izključnim namenom vnašanja razdora med zaposlenimi v zdravstvu, netijo požar z nepreverjenimi in neresničnimi dejstvi in si polnijo naklade z že zdavnaj prežvečenimi bombastičnimi zgodbami.
Da se zdravnikom po dveh letih spopadanja z epidemijo še kar očita izplačane dodatke, torej pravico zapisano v Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki velja za vse javne uslužbence, postaja že neokusno. Očitno ni nič narobe s tem, da je bil v enotnem sistemu plač upravičen do izplačila tako kriminaliziranega dodatka v isti višini (65%) tako zdravnik, ki je delal v nezavidljivih okoliščinah s covid pacienti kot tisti, ki covidnega bolnika ni videl niti od daleč. To samo potrjuje, da je enotni plačni sistem velika anomalija.
Napeljevanja, da je bil PKP10 kot poskus začasne rešitve nagrajevanja zdravnikov, ki se je zgodil po tem, ko so sindikati zdravstva za vse zaposlene, razen zdravnikov, izpogajali trajne dvige plač za več kot 32.000 zaposlenih, namenjen izključno starejšim zdravnikom, je izkrivljeno. Poudarek pri pogajanjih o realizaciji PKP10 je bil v prvi vrsti poskus popravka plač mlajšim zdravnikom, saj bi starejši kolegi zgolj dobili pravico realizacije že doseženih napredovanj, ki se jim zaradi trenutne kompresije v plačnem stropu ne morejo upoštevati.
Ker politika ne želi zagristi v to gnilo jabolko plačnega sistema, kot tudi ne v druge prepotrebne reformne ukrepe nas je pripeljalo v situacijo, ko 120.000 državljank in državljanov nima osebnega zdravnika, v nedopustno dolge čakalne vrste, nezadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Žal politiki lajšajo odločitev ohranjanja nevzdržnega stanja v zdravstvu tudi predstavniki sindikatov z vztrajanjem na dokazano škodljivem plačnem sistemu.
FIDES je v skrbi za obstoj dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema sodeloval pri pripravi predloga novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu, ki ni izključeval nobenega poklica v zdravstvu in ki bi dal možnost vsem sindikatom, da po zgledu uspešnih evropskih držav, primerno naslovijo delovno-pravni položaj zaposlenih, ki jih zastopajo.
Zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti cenimo in spoštujemo naše sodelavce in bi se, v kolikor nam bi bilo dopuščeno, z enako zavzetostjo borili za pravice slehernega zaposlenega v zdravstvu.
